DEJSTVO: 

Maja leta 2017 so v reviji European Journal of Applied Physiology raziskovalci primerjali elektrostimulacijo mišic z običajnim vadbenim programom. Rezultati so pokazali, da je učinek EMS odvisen predvsem od intenzivnosti impulza (mA), frekvence stimulacije (Hz) in širine impulza (mikrosekund).

Zaključili so, da glede na režim treninga, ob uporabi kombinacij simulacijskih parametrov, za obdobje stimulacije v območju 4–6 tednov s tremi (3) vadbami na teden (okoli 15 minut na sejo) in razmerjem stimulacije v območju 3–10 sekund vklopa (20–25% cikla), vadba zadostuje za izboljšanje maksimalne moči, hitrosti in skokov.

Za tiste, ki ste bolj znanstveno usmerjeni pripenjam celotno raziskavo na povezavi tukaj.

DEJSTVO:
Študija iz leta 2012 je raziskovala porabo energije med EMS vadbo. Sodelovalo je 20 naključnih moških razdeljenih v dve skupini. Obe skupini sta trenirali po 16 minut, eni z uporabo EMS, drugi ne. Poraba energije med vadbo je bila določena s posredno kalorimetrijo. Rezultati so pokazali, da je bilo v istem času poraba energije EMS skupine neprimerljivo višja od kontrolne skupine.

Za tiste, ki ste bolj znanstveno usmerjeni pripenjam celotno raziskavo na povezavi tukaj.

DEJSTVO:
Raziskava “Electrical Muscle Stimulation: An Effective Form of Exercise and Early Mobilization to Preserve Muscle Strength in Critically Ill Patients” pod katero je podpisanih kar 11 avtorjev, potrjuje:

Udeleženci v skupini EMS so dosegli višje rezultate po MRC lestvici kot kontrolna skupina pri: upogibu zapestja, upogibu kolka, iztegovanju kolena in dvigovanju stopala. Skupina EMS je kot celota dosegla višje rezultate. Zaključili so, da ima EMS vpliv predvsem na stimulirane mišične skupine, vendar lahko vpliva tudi na predele, ki niso bili neposredno stimulirani.

Za tiste, ki ste bolj znanstveno usmerjeni pripenjam celotno raziskavo na povezavi tukaj.

DEJSTVO:
Leta 2021 so Korejski raziskovalci, Park, Min, Park, Yoo and Jee, raziskovali EMS vadbo pri ženskah z zgodnjih kolenskim osteoartritisom (AO). Metoda je vključevala 75 udeleženk. Dve vadbeni skupini sta izvajali svoje programe 8 tednov, 3 dni na teden, po 30 minut na dan. Osnovne vaje za obe skupini so bile izvedene neprekinjeno 20 minut, izmenično 6 sekund kontrakcije in 4 sekunde pavze. Pred in po posegu so bile izmerjene antropometrične spremenljivke: mišična moč, rezultati Kolenske lestvice za poškodbe in osteoartritis (KOOS) ter odvzem krvi za biološke označevalce, vključno z interleukinom-6, tumorskim nekroznim faktorjem-α, C-reaktivnim proteinom in resistinom.

Sklep: Izometrična vadba v kombinaciji z WB-EMS je privedla do občutno višjih izboljšav celotne funkcije kolena in lajšanja bolečin ter simptomov pri bolnikih z zgodnjim kolenskim OA. Opazili so tudi zmanjšane ravni vnetnih citozinov.

Za tiste, ki ste bolj znanstveno usmerjeni pripenjam celotno raziskavo na povezavi tukaj.

DEJSTVO:
Nemški raziskovalci iz Inštituta za znanost o usposabljanju in športni informatiki iz Nemške športne univerze v Kölnu, so ugotavljali:
Testirali so 52 udeležencev, kjer so opravili 4 zaporedne maksimalne seje EMS, pri čemer je bila vsaka mišična skupina stimulirana do svojega maksimuma. Rezultati so pokazali glavno učinkovitost med merilnimi časi, pri čemer se je najvišja toleranca intenzivnosti pomembno povečala od prve do druge seje in od druge do tretje seje, medtem ko med tretjo in četrto sejo ni bilo tako očitne razlike. To kaže, da se posamezniki prilagodijo največji toleranci intenzivnosti WB-EMS treninga po treh zaporednih testih. Študija zaključuje, da je potrebno več enot za identifikacijo individualne največje tolerance intenzivnosti, podobno kot identifikacija maksimuma ene ponovitve pri konvencionalnem treningu moči.

Za tiste, ki ste bolj znanstveno usmerjeni pripenjam celotno raziskavo na povezavi tukaj.

DEJSTVO:
Študija iz leta 2016 z naslovom “Učinki obremenjene vaje počepov z in brez uporabe EMS na fizično zmogljivost” ugotavlja:

Dvajset športnikov je bilo razdeljenih v dve skupini: ena skupina je izvajala trening moči (S), druga pa trening moči z dodano EMS (S+E). Obe skupini sta šest tednov izvajali isti program treninga počepov. Skupina S+E je med počepi dobila tudi EMS na mišicah nog in trupa. Intenzivnost EMS je bila nastavljena na 70% individualnega praga bolečine. Moč, učinkovitost, sprint in vertikalno skakanje so bili testirani pred, takoj po in tri tedne po obdobju treninga. Obe skupini sta pokazali izboljšanje v moči in učinkovitosti stiskalnice za noge, učinkovitosti skokov in gugalnega sprinta, ne pa tudi v linearnem sprintu. Skupina S+E je pokazala višje izboljšanje rezultatov na stroju za upogibanje nog.

Za tiste, ki ste bolj znanstveno usmerjeni pripenjam celotno raziskavo na povezavi tukaj.